Čarovnija…

V čudeže mi ni verjeti,

radi tega, ker jih ni,

kakor dano je začeti,

zgolj tako se vse godi…

 

Raznorazne iluzije,

bolj kot ne samo zato,

da neumnost se napije

in ji je ob tem lepo…

 

Vendar… znal sem doživeti

cel nek kup čudnih stvari,

ne, ne znam jih razodeti,

zanje še slovarjev ni…

 

Včasih… ko pogled zna iti

do neba v očeh globine,

ko zna misel v dalje priti,

tja, kjer ni nič za spomine…

 

Že pogled, ma, misel že,

pa se vse tako odvija,

da zvonovi zadone

in poteče čarovnija…

 

Ne, v čudeže mi ni verjeti,

še manj v pravljice laži,

čarovnijo doživeti…

to pa vem, da se zgodi.