Dežek, dežek…

Dežek, dežek, kaj mi praviš,

ko tako lepo hitiš,

da mi delo zaustaviš?!

 

Se, morda, tega bojiš,

da bi v vnemi se razvnel,

in v moči pregorel?!

 

Kdo ve, mórda pa res veš,

da mi je prav vse boleče,

po počitku zgolj proseče?!

 

Pa mi v uslugo greš,

da me malček zaustaviš,

pa da trudnost mi odpraviš?!

 

Kdo bi vedel, jaz ne vem.

Vem, da sušo boš namočil,

da boš v travéh poskočil,

pa mi težje bo zatem.