Idi k vragu…

Zjutraj je bil trebuh, tam, kjer sem bil operiran, občutno bolj razboljen, kot v minulih dneh, po tem, ko sem ga, v soboto in v nedeljo, z dolgotrajnejšim prepogibanjem, ob pospravljanju drv, razdražil. Ne vem, kaže, da sem »nepravilno« ležal, med spanjem, kakorkoli že – nisem se moral truditi, že običajen gib je zadoščal, da je »zarezalo«…

 

Nekaj časa sem, ob jutranji kavi, razmišljal o tem, koga naj k vragu pošljem, travo ali trebuh. Poslednjič, ko je bilo Malo doma, se nisva dosti igrala v njenem gaju, trava jo je žgečkala, in jo je to motilo, pa… naj gre trebuh k vragu, tokrat ne bo tako! In sem pograbil koso ter pokosil Lilin gaj, dvorišče in potko do ograje, za katero Oliverjevo leži, da se bo lahko čvekica, če tako nanese, s sosedom pogovarjala, če bo čas nasprotoval temu, da kar k njemu stopiva. Kakopak, najprej mora sosed biti tu…

 

Včeraj sem spral ter ponovno namestil bazen. Vsakič, ko odide, zlijem vodo, ji raje s svežo postrežem. Zdaj se že drugi dan ogreva in upam, da bo godna za čofotanje, ko giskica dospe. In imava spet na voljo vse, kar potrebujeva, da nama čas prijetno mineva. Za igro, v nadstropju ali v kuhinji, kjerkoli, nama nikoli ne umanjka zamisli, in priložnosti, Lilin gaj, v bistvu tobogan ter zlasti najino lovljenje krog žižule, zadevo samo še obogati, da o bazenu ne izgubljam besed – ko bi bilo moč, bi bila nenehno v vodi. Z menoj, kakopak, brez mene zmore le nekaj minut. Na sprehode malodane ne hodiva, izjemno redko, ker običajno doma najdeva vse, kar potrebujeva za dobro razpoloženje, le…

 

Da, res je, povsem vsega, kar sodi v najino običajno ukvarjanje, pa le ne bova imela, zaradi stanja s trebuhom nisem pokosil ne Velikega, ne Malega brega. Nanju bo morala še malo počakati, sta v prioritetnem načrtu, takoj za drugo pošiljko drv, s katero se bom pečal, če bo po sreči, prihodnjo soboto in nedeljo…

 

In sem dospel do zadovoljstva – Malo bo zadovoljno, čemu ne bi bil, radi tega, tudi jaz?! Čeprav znova trebuh k vragu pošiljam, mu s košnjo nisem prav nič pomagal. Sebe ne morem, sem namreč prepričan, da sem se pravilno odločil.