O polnosti praznine…

Za majhne je značilna velika lakota. Morajo nekako »zrasti«.

 

S tujih prstov zmorejo nižje od sebe videti.

 

Ne išči vrednega v poplavi nevrednosti, ne išči vsebin v praznini.

 

Iz želja ne rastejo zmožnosti, iz zmožnosti pa ne kompleksi.

 

Drugi zmorejo biti vodilo samo tam, kjer prvi sebe nimajo.

 

Tudi na položaju ničevost ničeva ostaja.

 

Cankar se ni hvalil z ničem, zato pa se nič hvali s Cankarjem.