Rodnici…

Teče, teče čas, da vzame,

vse, kar mu je vzeti,

ni izbirčen, ne verjame,

da ga moč je preživeti…

 

Teče, teče, da odteče,

kot neskončna reka,

ni mu mar, da bije, peče,

ko odnese mi človeka…

 

Še v nasmehu znam te zreti,

in v podobah tuge,

niso zmogli mi te vzeti,

v objemu hladne truge…

 

Marsikdaj besede žene

k tebi mi, v neznano,

pa čeprav si sredi mene,

vse s teboj je zasejano…

 

Teče, teče, da vzame,

a se zna ušteti:

dokler bo še zraka zame,

ti v meni bo živeti…