V
minevanju drobtinice v nemar,
neljube
so mi slike vseh utvar,
že
itak vse v lažeh
po níčevih
poteh,
kjer
bog hudič je, tema pa vladar…
Kje
bil, kaj sploh v življenju sem počel,
zvečine
sanjal česar ne bi smel,
nevredni
so vsega,
in
upa in solza,
ob
njih nikdar planet ne bo cvetel…
V
minevanju v posmeh se vse godi,
kjer pravljice
spreminjajo v ljudi,
zaman
je vse, zaman,
že z
jutrom tone dan,
le
čakaš, da do konca izpuhti…
Ni komentarjev:
Objavite komentar