Ne maram nagonskosti…

Ne maram nagonskosti, njene lastnosti so neumnost, sebičnost, primitivizem, nemoralnost. Značilnosti, katere je sicer moč brzdati, a nikakor v okvirih njih bebave »demokracije« ter zlasti ne ob njih pojmovanjih, ki so praviloma napačna, skregana z dejstvi.

 

Polni so kompleksov. Nič čudnega, glede na to, da so povsem netvorna bitja, obenem pa jih žene potreba po biti-nekaj. In, nezmožni, kakor so, vselej vzroke izven sebe iščejo, vzroke lastne neuspešnosti, kakopak. Pa jim je krivo tudi »pomanjkanje svobode«, zadeve, katero pojmujejo v podobi da-smem-početi-vse-kar-in-kakor-mi-prija, ob čemer so tako tumpasti, da se niti tega niso zmožni zavedati, da v sobivanju tako, preprosto, ne gre, da je v sobivanju vselej potrebno tudi videti in upoštevati druge, njihove želje in potrebe. Tiste realne, objektivne, kakopak, kajti v svetu manjvrednostnih kompleksov so potrebe neomejene, vselej se namreč najde nekdo, ki ima več, boljše…

 

Ne, ne maram nagonske neumnosti! V okoljih, ki so primerna živalskim zasnovam, je sicer še vzdržna, kajti tam je neprimerno hitro kaznovano, v okolju tozadevno človeške združbe pa družbeni normativi, kakršne je človek postavil, terjajo razumevanje, uvidevnost, solidarnost, ravnanja, zavoljo katerih se živalskost samo krepi, kajti – ne, ni prav, da »pametnejši« popušča, prav zaradi tega popuščanja, zaradi neprimerne uvidevnosti se Svet vse bolj živalski izkazuje!