Blagor bolham…

Bolhe so izjemno srečne živali! Brez dvoma. Imajo službe. In stanovanja. Napolnijo si želodce. Omislijo si prevozna sredstva. Vozijo se na izlete. Seksajo. Potemtakem imajo dobesedno vse, kar je potrebno imeti, pa da o srečnem svojem živetju govoriš.

Že res, da jih nihče ne mara, in so si le med seboj sprejemljive. Že res, da se jih slednji otepa, a kljub temu vztrajajo. Že res, da nihče od njih nikakršne koristi nima, a se ne bodo v svoji nepomembnosti prepoznale. Pač, živijo svoja srečna živetja, sklicujoč se na svoje bolšje pravice, in se za nič drugega ne (z)menijo, kot za to, da dospevajo do svoje sreče, do službe, stanovanja, polnega želodca, prevoznega sredstva, izleta, seksa…

 

Blagor bolham, tako skromne so, v svojih bučkah, da jim njih izkazovanj sploh zameriti ni moč. Ko bi bile ljudje, takrat pa… ja, takrat pa bi od njih malček več pričakoval.