Gledati
nase. To mu je že v zibel položeno.
Uporabljati
komolcev. Zato mu jih je Narava dala.
Lesti v
rit. Upogljivost krasi vse nevretenčarje.
Ugotavljati
sveta. Vidi, pa že ve.
Razmišljati.
Tu sta veter in priložnost.
Se pa
mora učiti, žal, in v lastno nezadovoljstvo, biti-dober, biti-pošten,
biti-priden… samih bedarij, očitno. Dovolj butastih, da bo naučeno, skozi čase,
in takrat, ko bo že janez postal, znal takrat, ko drugače ne bo zneslo, in
takrat, ko bo v svojem znanju koristi videl, zase, kakopak.
Janezek
je odprte glave, že dve ušesni odprtini o tem pričata, ko pa še usta odpre…
Ni komentarjev:
Objavite komentar