Prav
stiska danes, spod neba,
se sonce
je razvnelo,
pa
kuri, kuri kar se da,
nalaga
v peč veselo…
Z
drevesa, s trte list nemi,
ga huda
žeja daje,
že po
oblakih hrepeni,
da
pridejo jokaje…
V
zemlji poke, tu in tam,
travé se
tožne zdijo,
se pod
bremenom daljša dan,
pa
lažjega želijo…
Še polž
uspešno znoj znoji,
si s
čela ga otira,
a kljub
temu kot blisk drvi
v šir
travnega vsemira…
Naj bo,
naj bo, bistro nebo,
prehitro,
itak, mine,
mi
vselej ljubo je svetló
in z
merico topline…
Ni komentarjev:
Objavite komentar