Peklenska kazen…

Ni hujše kazni za človeka, kot da se v občim enakosti znajde!

Stvar pogleda…

Nič ob niču se izmeri,

kdo je večji, z več veljave…

Z vrha v vsej tej bedni beri

ene videt ni postave!

Popotne…

Moraš biti sila tumpast, da kreneš v Švico, končaš pa v Avstro-Ogrski…

 

Ne zaupaj vodnikom, ki še sebe nimajo kje najti!

 

Pri govedu se pot na pašo vselej konča v klavnici.

 

Seveda vedo, česa si želijo, le tega ne vedo, da želenega niso vredni.

 

Kadar si v žretje usmerjen, je dobro vedeti kaj boš, ko požreš!

Brez zaslužka…

Bojda si vsakdo zasluži končati med sebi enakimi. Takšnih, kakršen sem sam, slabih ali dobrih, ne vem, očitno ni veliko… pa bom brez zasluženega ostal!

Jesen…

Znova je jesen dospela,

krajša dan, in noč temni,

bo se v barvah razodela,

mene pa ne veseli…

 

Raje sonce in svetloba,

nisem tistih duš temine,

meni tema pot do groba,

njim spev njihove praznine…

 

Znova je jesen dospela,

ne pustim v srce ji priti,

volja mi bo dneve štela,

preden s soncem šlo bo vziti…

Med maskami…

Igralcev mrgoli. Nekateri dospejo do Oskarja, večina jih brco v rit zasluži.

 

Ni maske, ki bi iz grdega lepo naredila.

 

Raje imam pošteno, ki igra vlačugo, kot vlačugo, ki v svojo poštenost prepričuje.

 

Ko maske padajo, se resnica joče.

 

Življenje je oder, na katerega redko ne-igralec zaide.

Bodi (p)ozdravljen, slepi Svet!

Raje vidim, da človek razlaga žival, kot obratno.