četrtek, 28. avgust 2025

Življenje…

Življenje je sila čudna zadeva…
 
Lahko ga nikoli ne dosežeš, le odživiš svoj čas do smrti.
Lahko dospeš do njega, pa ti ga potolčejo, in tebe za kazen pustijo živeti.
Lahko pa ga celo do smrti vodiš, če ti ga v samoti uspe ohraniti.

Kaj bi bil…

Dolgo, dolgo, dolgo nazaj so mi rekli, da bom lahko izbiral kaj bom hotel biti. Jaz pa nikogar in ničesar nisem želel biti, pa so bili mene.

V treh korakih do zadovoljstva…

Prvi korak.
Spokaj kovčke in se odpravi na Aljasko.
 
Drugi korak.
Kraj za brunarico, katero boš postavil, naj bo vsaj dva dneva vožnje s sanmi oddaljen od prvega soseda.
 
Tretji korak.
Uplenjeno meso suši v krošnjah, v nasprotnem ga bodo požrli medvedi.
 
Opombe:
Ta nasvet velja, v kolikor si »posebnež«, potemtakem povsem drugačen od običajne normale.
Ta nasvet velja, v kolikor ti tvoja leta dovoljujejo zastavljanje življenja.
Nikomur ne izdaj kraja svojega bivanja, da ne postaneš turistična destinacija.
Naredi majhna okna in zaklepaj vrata pred spanjem, da te medved ne bo zbujal.
 
P.S.
Ne boj se, če običajno džunglo zdržiš, ni vrag, da ne boš tudi Aljaske.

Uspešnost…

Uspešnost je sila relativen pojem, in tudi od okoliščin odvisen, pa – bolj kot so le-te neprizanesljive, celo sovražno nastrojene, večje sposobnosti so potrebne za njihovo premagovanje…
 
Včasih je uspeh že to, da v rušečih okoliščinah ohraniš samo obstajanje, a o tem večina današnjih »uspešnežev« bore malo ve, je pa bilo takšna stanja moč doživljati v času razpadanja bivše države, ko je ogromno tukajšnjih podjetij izgubilo tržišče, in so vse mogoče počela, zlasti z nekimi prestrukturiranji, da so sploh obstala. Skratka, takrat ni bilo nekega subjekta, gospodarskega, ki ne bi čutil posledic omenjenega razpada…
 
Kadar posluješ po daj-dam sistemu, na temelju nekih zvez in poznanstev… kadar kršiš zakonodajo, pa goljufaš, na vse možne načine, na koncu tudi v podobi utaje davčnih obveznosti (kar je, mimogrede, celo ena od manjših podob nespoštovanja zakonodaje)… takrat niti ni težko biti uspešen, in v takšnih razmerah obravnavati neko napredovanje na državni ravni, takrat govoriti o nekem razvoju gospodarjenja (povečevanje materialnega nikakor ne more, oziroma vsaj smelo ne bi, biti pomembnejše od spoštovanja pravnih norm), pri čemer »uspešnežem« malodane proste roke puščaš, in s tem tudi kriminalnim dejanjem, obenem pa nezanesljivost zaposlitve povečuješ (temu sicer uradno pravijo fleksibilnost trga delovne sile… le da ta fleksibilnost ne velja za vse, in še najmanj za tiste, ki so pri koritih), radikalno krčiš obseg t. im. srednjega razreda… takrat ne vem, če so dosežki zares merilo dejanskega nekega napredovanja, pa…
 
Prav rad bi videl, ko bi bilo kaj takega v praksi izvedljivo, koliko bi zares bilo takšnih uspešnežev, ko bi, v sicer nemoralnem okolju, izključno v okvirih moralnega delovali! Pa da ne bo nesporazuma – nikoli ne bi trdil, da je vsak uspeh dosežen na nemoralnih osnovah, a tudi drugače ne, kot tako, da pa jih večina je…

Globalizacija…

Na temelju izkazovanih prizadevanj ugotavljam, da na svetu uspešno poteka globalizacija – kretenizma.

Ko pa ni ustrezne prevleke…

V svetu vedcev ni dobro vedeti, pač pa zgolj »vedeti«.
 
Dolgo je tega, kar sem se tudi s papagajem kregal, po vprašanju znanja, a papagaja sem lahko vsaj prekril, da je utihnil…
 
Kjer je bog iz nič ustvaril svet, tam je svet verjetno – poln niča.
 
Kdo je bolj kriv, pastir, ki poti ne pozna, ali čreda, ki brezglavemu sledi?!
 
Nekoč se je kraju, v katerem vsi vse vedo, in se veselijo ob neumnostih, katere počnejo, reklo norišnica. Danes se mu pravi običajno demokratsko sranje, pardon, pardon, stanje.