Daleč…

Daleč od oči sramote,

daleč od laži, prevar,

v dlaneh svoje tihote,

naveličan, in pa star…

 

Iščem kjer nihče ne gleda,

ko neba poslušam spev,

njihovo mi vse preseda,

ne bi ga nikdar živel…

 

Daleč od oči zavisti,

lakote, ki nima dna,

daleč od vseh, ki isti

mažejo vse kar se da…

 

Bi drugače, ko bi smelo

ob človeku se živet,

upanje je izpuhtelo

in želja mi ni imet…

 

Daleč stran od vseh prikazni,

od največjih vseh napak,

ko peščen se tulec prazni,

polni pljuča mi čist zrak…