Rrregarrrega…

Žabe v mlaki vse regljajo,

žabe v mlaki vsepovsod,

žabje vse je, kar poznajo,

žabje gre iz roda v rod…

 

Bi kot ptice spod nebesa,

bi kot sokol na vrhe,

vendar kaj, ko ni peresa

in brez kril od tal ne gre…

 

Vse vedo, in prav vse znajo,

kakor žabe, pač, tako,

bolj kot se v uspeh ravnajo,

bolj zasmrajajo vodó…

 

Upat ni, tam, kjer krastače

se iz blata izvale:

žabam žabje, ne drugače,

štorklje ni, da jih poje…