Pravzaprav
moram popraviti, besedo, da mi nepismeni ne bi, še bolj, kot sicer počno,
očitali nepoznavanja jezika, ali njegovo nespoštovanje, glede na to, kako
silovito ga sami »spoštujejo«. Da, ne človeki, pravilno kaže »ljud(m)i«
zapisati, obvezno v navednicah, kakopak…
Sleherno
podobo v Naravi takoj prepoznaš, in ji zmoreš vrsto poiskati, tako enaka je, v
svojih izkazovanjih, preostalim v vrsti bivajočim, le znotraj dvonoge
osemmilijardnosti je zadeva popolnoma drugačna, pa je moč govoriti o nekih
redkih, ki se človeško izkazujejo, in o preostalih, ki se »po-človeško«,
pravzaprav po svoje, in napačno v človeško prevedeno…
V vsej
tej, iz dveh polov sestavljeni zmesi, je slišati trobljenje o vsi-smo-enaki, ko
pa bolje prisluhneš, takrat ugotoviš, da pa so neki posamezniki, ki so snovali,
odkrivali, na bolje spreminjali, pa ne sebi in zase, pač pa svetu kot takemu…
za razliko od občega bog-je-najprej-sebi-brado-ustvaril – da v dvonogi svoji,
in smrdljivi podobi, dlje od tega niti dospel ne bi. In ugotoviš, da brez teh,
žal silovito preredkih, ničesar novega ne bi bilo, enega samega koraka v razvoj
ne, le živalstvo bi, kakor vselej zmore, svoje votline živelo, da bi se s
tistim hu-hu-jem ter, obvezno, z gorjačami sporazumevalo. Na srečo je vsaj
hu-hu izginil, ko se je spremenil v govorjenje-nerazumljenega, če so že gorjače
obstale, v nekoliko spremenjenih svojih podobah, a kljub temu…
In je
hudič… kadar v šolo hodiš, a bi bilo bolje, ko ne bi… kadar živetje živiš, a
niti krog sebe ne vidiš, kaj šele da bi prepoznaval, da bi ugotavljal, da bi
vedel! In je še večji hudič, kadar naprave in razne tehnike, katerim niti
oporekati ni moč, ugotovijo neko križanost, »znanje« pa še vedno, in kljub
temu, pri svojem »človeki«, pardon, »ljudje« vztraja. Pa ko je samo nekaj
poznavanja potrebnega, dejanskega, da krepke razlike ugotoviš, med redkimi in
vsemi ostalimi, pa da veš o tem, da različna izkazovanja ne morejo o istem
govoriti! Mejduš, še nisem spoznal krokodila, ki bi se kot ne-krokodil
izkazoval, še tisto, kar se mi je na prvi pogled tako zdelo, se je za neko
čapljo, na primer, izkazalo…
Živeti
je lepo. Vsekakor, le – najprej je potrebno do življenja dospeti, nato pa tudi
do možnosti, da ga med ljudmi živiš, in ne med »ljudmi«.
Ni komentarjev:
Objavite komentar