V svetu praznih besed…

… praznih glav, in duš…

 

Ko bi bila njih prepričanja, s katerimi se opisujejo, vsaj pol ustrezna resnici, bi bila Dežela doslej kombinacija prve-Amerike-prve-Švice-prve-Nemčije-in-kaj-vem-še-česa-prvega, predvsem pa bi bila vzor dejanske civiliziranosti, kultiviranosti… a kaj, ko pa je bistveno lažje besedičiti, s praznimi besedami, in v prazno, kot pa pokazati zmožnosti, ki v naravi, v praksi – ne obstajajo…

 

Floskule. Besede brez sleherne veljave. Tako takrat, kadar se kaže po njih ravnati, kakor tudi sicer, v vsakdanjem »pogovoru«. V izmenjavi-mnenj, v kateri bodisi soglasje soglasju prikimava, bodisi prepričanost prepričanosti kljubuje, dogovarjanje in dogovori pa… ne vem, a kaj prida jih ni opaziti.

 

Pogovor mi je ljub, in mi je vselej bil, le – pogovor mora biti. Da imaš s kom in o čem govoriti. Da se krešejo mnenja, da argumenti skušajo svoj namen opravičiti, najti vrzeli, v poznavanju, in jih popolniti. Ali pa zgolj ubraniti tisto, kar so se podali braniti…

 

Z argumenti je vrag, vsaj nekaj poznavanja, bolje: razumevanja potrebujejo, da jih je moč kot resne, upoštevanja vredne jemati. Kar je redkost, v svetu, v katerem ne vedo, da – ne vedo!

 

»Izobraževanje vse bolj napreduje«, »stopnja izobraženosti je vse višja«… prav tako povsem običajna blebetanja, kajti – kaj ti pomaga izobraženost, ko pa njenega učinka niti v vsakdanjem komuniciranju ni zaznati, kaj šele v rezultatih njenih siceršnjih prizadevanj?!

 

Nekoč je veljalo, da je splošna izobraženost izkaz kultiviranosti, civiliziranosti. Splošne izobraženosti sicer ni bilo, vsaj v omembe vrednem obsegu ne, a je danes stanje še slabše. Danes šteje predvsem neka poklicna usmerjenost, družboslovje le kot nujno zlo, čeprav, absurd, osebno od mehanikov ne bi pričakoval, da bodo družbena vprašanja razreševali. Resnici na ljubo, tudi od geografov, obramboslovcev, politologov… ne, zlasti ne od tistih mrgolečih, »strokovnih«. »Civiliziranost«… večji avto kot imaš, in stanovanje, več kot se lahko postavljaš s preteklostjo, katero so neki drugi gradili, in predvsem ne-tvoji, več kot kupuješ in(po)ješ… bolj si »civiliziran«. »Human« tudi, kakopak, kar je moč opaziti povsod…

 

Da, pogovor. V bistvu najučinkovitejši način učenja. A za to, poleg besed, tudi glavo potrebuješ, uporabno, seveda. Takšno, ki raje obmolkne, kot pa da bi se z vse-vedočimi dajala.