Dovolj, zares dovolj…

Prek glave dovolj. Takšnih, ki »me spoštujejo«, ne da bi vedeli kaj to spoštovanje je! Me kot nekaj-posebnega obravnavajo, obenem pa bi me v svojo nič-posebnost (s)tlačili! Dovolj neumnosti, dovolj utvar, dovolj neresničnega. Ko bom želel halucinirati, morda, kdo ve, bom po neki drogi segel, čeprav dvomim v to, mi je že doslej, in brez nje, prividov bilo več kot preveč!