Nesito korito…

Daj mi žreti, daj mi piti,

daj želeti mi, imeti,

hočem zadovoljen biti,

sebi svoj čas odživeti…

 

Vse, kar daješ, je premalo,

vedno pridem do dna lonca,

me v željah bo vedno gnalo,

lakoti nikdar ni konca…

 

Daj mi, daj, želim živeti,

lačen vselej obupujem,

mi do sreče ni dospeti,

vselej še več potrebujem…

 

In se vleče v daljave,

med pribitimi pribito,

ker nevredno je brez glave,

ni korito nikdar sito!