Kjer so
nagoni, tam je sebičnost, tam je tisti JAZ, in MENI
(bog-je-najprej-SEBI-brado-ustvaril, najprej-moraš-SEBE-imeti-rad), pa mi gre
na bruhanje, kadar mi razlagajo, o neki poštenosti, pridnosti, pravičnosti,
bentiš, celo o ljubezni, kajti, če se pri slednji ustavim: pri ljubezni je na
prvem mestu tisti TI, in TEBI, potemtakem popolno nasprotje njih dejanskih!
Da,
izjemno so »ljubeči«, tako, kot je vsako nagonsko bitje – dokler jim neke
koristi, neka ugodja porajaš, do takrat te-imajo-sila-radi (kakor svinja, tudi
ona ima-rada, vendar polno KORITO, in NE tistega, ki ga polni), ko ugotovijo,
da bi jim bilo brez tebe bolje… pa-pa-ljubezen!
Hudi
časi, ne samo trenutni, časi, v katerih dobesedno živali razlagajo kako je
po-človeško, časi, v katerih živali svoja mišljenja in čustvovanja v podobah
nekih vrhunskih dosežkov izpostavljajo, dejansko pa – kjer evolucija čudežev ne
naredi, tam je bebavost normala, beda, miselno-čustvena, pa tudi. In, da bi
bilo še huje: pri uradno prepoznanih živalih NE boš našel zavisti in
škodoželjnosti!
Očitno
so manj »razvite« od dvonoge imbecilnosti.
Ni komentarjev:
Objavite komentar