Malo
skušam, kakor sem s starejšimi počel, v človeško učiti, čeprav že sedaj biva
tudi v svetu lažnivosti, goljufivosti, hinavščine, preračunljivosti,
sprijenosti… in čeprav je v duhu dvonogega smradu, nenehne sluzaste
prilagodljivosti, bistveno lažje, kot pa je biti človek, vendar…
Po
živalsko je ne želim vzgajati, preveč sem ga spoznal, da bi karkoli drugega,
razen gnusa, zavračanja, do njega čutil, obenem pa… kdo ve, morda pa se bo
znala, vsaj v trenutkih slabosti, celo kot človek kazati, obenem pa… človek je
že itak pred izumrtjem, pa ga kaže vsaj poskušati reševati, in vzgoja,
človeška, v te poskuse neizogibno sodi!
Ni komentarjev:
Objavite komentar