Hudirja!

Danes sem prejel račun za telefonske storitve. Za uslugo sem se dogovoril naknadno, s podjetjem, ki mi spletne storitve zagotavlja, pa sta računa ločena. Itak imam nekaj mesecev telefonijado brezplačno…

 

No, naj bi bila brezplačna, kajti kljub tej brezplačnosti mi zaračunavajo sms-e, posredovane na relaciji EU-neEU. Tu in tam besede izmenjava, Oliver in jaz. In vsakič preklinjam, ko dobim položnico za, v povprečju, nekih osemdeset centov. In so stroški same položnice… in je provizija za njeno plačilo… krepko višji/a od zapisane terjatve…

 

Danes pa je posrednik presegel svoje zmožnosti. Izjemno! Najprej sem pogledal rok plačila, osemnajsti, prav, nato tudi znesek. In tu se je začela moja radovednost, kajti na računu, in na položnici, je zapisana terjatev v znesku nič cele nič evra…

 

Da, radovednost se mi je porodila, kajti ne vem, kdo je butast?!

Ponudnik, ki ne ve, da bom vedel, če v mesecu ne bom za telefonske storitve plačal, pa mi, za vsak primer, da bi to vedel, račun pošilja?

Ponudnik, ki se ne zaveda, da si je, s pošiljanjem računa/položnice, določene stroške ustvaril, dočim realizacije prihodka nobene?

Zakon oziroma država, v kolikor tudi v primerih neobstoječih obveznosti terja izstavitev računa?

Ali pa… bentiš, kaj pa, če sem butast jaz, ker, preprosto, ne razumem »logike« butcev?!