Sončno jutro…

Sončno jutro. Tudi na mojem nebu se svita. Ne vem, morda Sonko že odšteva, a – moram še na žerjavico počakati, da doložim, pa tudi s kopalnico še nisem opravil…

 

Sprva sem, med kuhanjem kave, pomislil, da bi maso za palačinke naredil, a sem hitro odmislil, najbolj zadovoljna je, kadar zastaviva z lazanjo. Pravzaprav bo lazanja šele nadaljevanje, kajti glede na izkušnje pričakujem, da se bova na poti ustavila za kornet, če ne kar za cel paket…

 

Tišina je že kovčke pripravila, se bo umaknila čebljanju, žgolenju, smehu, tudi tistemu, ki v dalj doni. Kosmateži ne kažejo tega, da bi se zavedali, da se njihov enotedenski dopust izteka. Ni sile, bodo kmalu ugotovili…

 

Sončno jutro. Tudi dan bo tak postal.