Svoboda…

Nenehno jih poslušam v njihovem blebetanju po še-več-svobode, in pri najboljši volji ne vem, česa si želijo, kaj je tisto, česar ne smejo početi, kaj je tisto, kar bi morali smeti, da bi se počutili svobodne. Pardon, vem česa si želijo, le oni ne vedo, da so njihove želje, tudi teoretično, neizvedljive, ker so nerealne, butasti pameti primerne, potemtakem – butaste!

 

Živali na sila preprost način vzameš svobodo – omejiš ji gibanje. Zapreš jo v kletko, za neko ogrado, jo prikleneš, in je že moč govoriti o tem, da ni svobodna, kajti – žival nima tistega, čemur se reče osebnost, nima duha, pa ji s tem, ko ji omejiš telo, posledično tudi odločanje o gibanju, žretju in izločanju, parjenju, s tem ji, v bistvu, odvzameš vse, kar zmore, in kar zna početi, medtem ko je pri človeku…

 

Pri človeku pa je »malček« drugače!

 

Kot prvo se človek ZAVEDA, da v skupnosti, katerikoli, in kakršnikoli, NE more biti tistega kakor-meni-prija, ne da bi bila ob tem ogrožena skupnost, kajti – če ti smeš tako, kakor tebi prija, potem smemo vsi, ki skupnost tvorimo, vsak po svoje… in tam, kjer je vsak po svoje, tam, preprosto, skupnost NE more obstajati, vsaj dejanska ne!

 

Kot drugo – če tvoj po-moje posega v moj po-moje, če ga ogroža ali mu celo onemogoča obstajati, potem se bom uprl, in bom na vse pretege skušal tvoj po-moje izničiti, da me ne bo več ogrožal! In ker si že po svoji nagonski naravi sebičen, vem, da bi tvoj po-moje, v kolikor ga bom neoviranega pustil, hotel vedno več, in bo ta vedno več dosegal na moj, na naš račun! In v takšnem NE more biti mirnega soživetja!

Hudiča, še v gozdu ne moreš povsem po svoje, ne da bi za to plačal, s posledicami, kakopak.

 

Kot tretje – človek ima OSEBNOST, ima duha, ima SVOJO VOLJO, tudi tisto, da o samem sebi odloča, v okviru okolja in okoliščin, seveda, predvsem pa je človek ZMOŽEN SAMEGA SEBE BRZDATI, se izkazovati z uvidevnostjo, da ne ogroža ostalih članov nekega soživetja! In ta njegova volja, ta zmožnost odločanja o samem sebi, o tem, da sem samemu sebi tako predpisovalec zakonov, kakor tožnik (v primeru kršitev) ter sodnik in birič, o tem, da imam do sebe najmanj enake/a, če ne celo strožje/a zahteve, merila, kot do ostalih, mi dopušča, da SUVERENO izbiram med obstoječimi možnostmi, da suvereno, in V OKVIRIH ETIČNEGA odločam o tem, če je prav, ali neprav, tisto, kar in kakor nameravam ravnati.

 

Ko so Mandelo izpustili na prostost, takrat je možakar izrekel stavek, katerega nagonska bebavost nikakor ni zmožna razumeti: Zaprli so me, a svobode mi niso mogli vzeti!

 

Govoril je, kakopak, o tem, da ga niso »zlomili«, da mu niso mogli izbrisati nekih vrednot, katerim je sledil, da niso mogli spremeniti njegovih stališč, da je SAMEMU SEBI ZVEST OSTAL… in tega nagoni nikakor ne zmorejo doumeti, v svoji večni prilagodljivosti, pardon, »oportunosti«, v svojem večnem sledenju sebi-boljših-lažjih-varnejših načinov, v svoji zdrizasti brezosebnosti, ki se zmore, pa še kako, kot sleherna žival počne, prilagajati okoliščinam, tudi, če ne celo z upognjenim hrbtom, pa naravnost v rit tistega, ki odloča!

 

Videl sem neko karikaturo: narisan je zapornik, za rešetkami. V rokah ima palico, na drugi, na »svobodni« strani rešetk pa sta hlebec kruha in ključ od zaporniške celice. In, kakopak, na sličici je izbira povsem enostavna, kruh je zanimivejši od ključa…

Zelo mi je žal, a kdor pozna živalski svet, in svet občih, ta ne bo pretirano negodoval, ker zapišem, da živali NI pomembno to kdo je gospodar, pomembnejše ji je, da je sita, na toplem in varnem, da – živi-da-živi! In tako je pri vseh NE-suverenih podobah živetja, pri vseh, katerih sposobnosti, tudi tiste, ki zagotavljajo samostojno skrb za živetje, neodvisno od skupnosti, niso ustrezne jezični-domišljavi-samohvali. Ne nazadnje – številni primeri, tudi iz aktualnega časa, pričajo o molčeči-večini, radi katere so tudi svinjarije možne, da le svoje riti na varnem drži! Enaki med enakimi, kopije kopij!

 

Kakšna vražja svoboda?! Česa ne smeš, voziti prek omejitve hitrosti?! Povedati svojega mnenja?! Ravnati pravilno?! Še preveč imajo, in svobode, in pravic nasploh, zato pa je svet takšen, kakršen je, v rokah... koga/česa že?!