(Blab)la dolče vita…

Življenje je lepo, kako da ne,

ko sonce posije, nebo se razpre,

in ptički žgolijo, direkt v srce,

od koder zatem skoz' rit gre…

Življenje je lepo, če se dogodi,

da tisti po-moje uspešno živi,

že res, da sebičen se znam pripetit,

a kaj, ko zaljubljen v lastno sem rit…

Življenje je lepo, čeprav svet smrdi,

a smrad me ne moti, domačnost budi,

za to, da mi dano je v času živet,

hvaležen se mora kazati mi svet…

Življenje je lepo, ljubezen cveti,

povsod jo je najti, kjer zame hiti,

če še za pojest je, in nekaj za spit,

kako bi, za vraga, grdo moglo bit…

Življenje je lepo, v maskah blestiš,

ne škodi, če tudi komolce ostriš,

če mrvica neka na tla ubeži,

nič hudega, v sreči se sreča deli…