Ko niti
za lastno živetje nisem imel, sem tujo nepreskrbljenost v svoje življenje
sprejel.
Ko niti
lastnih bolečin nisem prebolel, sem si tuje na pleča naprtil.
Ko sem
crkaval, izčrpan, iz dneva v dan, sem tuje življenje porajal.
Bedak,
dobesedno bedak! Nič čudnega, da sem doživel, kar sem, drugačnega si tudi
zaslužim ne!
Pazi,
komu roko daješ! Človek jo bo v srce objel, nesnaga jo bo požrla!
Ni komentarjev:
Objavite komentar