Ne bom
ti vzbujal praznih sanj,
ne bom utvar
ti vabil,
ta svet
je že preveč zlagan,
še bolj
bi se zagabil.
Ne bom
odeval te v laži,
za hrbtom
se odvijal,
preveč
pomembne so oči,
da bi
pogled ubijal.
Ne bom
ti sreče goljufal,
ne bom
ti upov kradel,
za
stiske bom ob tebi stal,
s teboj
letel in padel…
Prav
smešno, tja do ran srca,
ki se
povprek vrstijo.
Ko tema
se v objem poda,
vse zvezde
izpuhtijo.
Pa ni,
ničesar ni želet,
kjer v
temò je hlad odet!
Ni komentarjev:
Objavite komentar