Kjer sebičnost vlada…

Dobro je večinoma že to, da se nič slabega ne prikaže. In za takšno »dobro« moraš biti možgansko »slep«, ali pa živeti v strogi izolaciji, daleč od vsega ostalega, in brez sredstev obveščanja…

 

Krepko več kot deset let ne gledam/poslušam poročil… razen izjemoma, takrat, ko vozim, in je sprejemnik v avtomobilu vključen. Tudi časopisov ne berem. Nekateri mi dopovedujejo, da »moraš biti na tekočem, da veš kaj se dogaja,« jaz njim ne morem dopovedati o inerciji, o silnicah, po katerih zadeve tečejo tako, kakor so zastavljene… in v »demokratičnih« časih prav nič lepo niso! Čemu bi se dnevno nerviral, zaradi raznih vesti, ko pa vem kako delujejo nagoni, in vem kam njihova bebavost vodi?! Čemu bi se dnevno nerviral, ko pa vem, da se-zgodovina-ponavlja, in ko to zgodovino poznam?!

 

Rodimo se nevedni, večina nevedna tudi zaključi svoje obstajanje. Poročila pri tem prav nič ne pomagajo. Če nisi zmožen prepoznavati okoliščin, če nisi zmožen ugotavljati vzročno-posledičnih povezav, če nisi zmožen iz svoje nagonske kože, stran od svojih izkazovanj…ti nobena »informiranost« ni v pomoč, niti tista s področij »vzgoje in izobraževanja«! Vzgoja pri nagonskih deluje toliko časa, dokler se zavedajo možnosti kaznovanja, in o tem še najbolje priča njihov vsako-priložnost-je-treba-izkoristiti. Izobraževanje pa – če niti tega ne veš, o čem »veš«, je sleherno tvoje »vedenje« samo laž, utvara, še več, zagotovilo, da bo neumnost uspešno uničevala!

 

Nagoni ne zmorejo razumsko, brez razumskega pa ne more biti človečnega! Ne more biti misli, ki bi k boljši celoti vodile, ne more biti čustvovanj, na temelju katerih bi te misli delovale! Lahko je samo to, kar že itak je – ene same ure ni, na tem planetu »dobrih«, da nekje ne bi pobijali, ene same sekunde ni, da pogoltnost, neuvidevnost, sebičnost, neumnost… ne bi do izraza prišle!

 

Če-mi-boš-grdo-odpuščal-se-z-dobroto-do-tebe-izkažem…

Kdor se z grdim izkazuje, komur grdo v-žilah-teče, ta dober ne more biti! Lahko se samo trudi, načeloma, v teoriji zgolj, da ti bo čim manj slabega prizadejal, a do dobrote, dejanske, nikoli ne dospe! Dobrota je namreč vodilo, in tam, kjer vodi, tam je početje slabega zanjo boleče, pa je ni treba prositi, ni treba trgovati z njo, da bi od tega slabega odstopila!

 

Sebičnost je izkaz nevedenja, izkaz nerazumevanja, izkaz neumnosti! Neumnost pa je naravna danost, pa je kot take ni moč spreminjati. In kjer sebičnost vlada, tisti SEBE-imeti-rad, tam dejanskega sobivanja, dejanske dobrote, dejanske ljubezni NI, in je tudi NE more biti! Brez naštetega pa je sleherno govoričenje o človečnosti samo – blebetanje neumnosti!

 

Da, žal je na tem svetu tako, da se tisti nič-slabega-se-ni-zgodilo kot »dobro« izkazuje, dočim je do dejanskega dobrega tako dolga pot, in predvsem negotova, da je vprašanje, če se sploh splača prek nje kreniti!

 

Dobrota je redkejša od diamantov, pa če le-teh ni za razmetavati naokoli, potem, bržčas, tudi za dobroto enako velja!