Mi leva
roka iz srca,
ne vem
čemu, a tu je,
čeprav bi
zmogla do neba,
v žepu
zdaj domuje…
Prevečkrat
sem jo v dar dajal,
je komaj
preživela,
poslednjič,
ko sem jo pobral,
več ne
bi poletela…
Baje ji
sami je bolj všeč,
se ji
nihče ne laže,
ni več
nasmeha, ki preteč
se v
lepi maski kaže…
Mi leva
roka iz srca,
ne vem
čemu obstaja,
kjer
smet samo smetiti zna,
tam
sreče ne oplaja…
V žepu
nema zdaj leži,
menda tako
je bolje,
leteti
ji še malo ni,
pretemno
je vesolje…
Ni komentarjev:
Objavite komentar