Me ne zanima…

Ko se nemoč z obupom rima…

Me ne zanima, me ne zanima!

Nič več, kot je bilo nekoč,

zdaj sem za hrbtom bolj vedoč.

 

Zdaj vem kaj se pod masko skriva,

zdaj vem kje tema, hlad prebiva,

zdaj vem, da soncu ni obstati,

kjer laž ne zna zastati.

 

Zdaj rane so preveč mi žgoče,

da bi jim spet bilo mogoče

po poti kjer utvara sije,

da potepta, da kri izpije.

 

Pa nimam, nimam kje iskat,

če hočem malček še obstat,

pa nimam s kom, in nimam kam,

le tu ostaja mi, in sam.

 

Ko se nemoč z obupom rima…

Me ne zanima, me ne zanima!

Preveč mi vrag je razdejal,

da bi v objemu ga držal.