Prvi
del noči je bil sila pester, kajti njen prehlad, »tekoč« nos in kašelj, je
poskrbel za »zabavo«…
Zaspala
je malo pred deseto. Ne vem, če je spala pet minut… toliko, da sem cucka
spravil na predspalno lulanje (niti pokadil nisem, ob tem, v zadnjem času tako
ravnam, boječ se predolgo pustiti jo samo), in zaklenil vhod, ko… že ko sem
vstopil v dnevno sobo, sem jo zaslišal, hip kasneje tudi zagledal. Sedečo,
tožečo in – pobruhano…
»Super«,
ob takšnih priložnostih me vselej oblije val »navdušenja«… očedil sem jo, jo
preoblekel, ji postlal na kavču v dnevni ter jo, ko je legla, ter, hipoma,
zaspala, še »zabarikadiral«, da ne bi mogla, speča, pasti s kavča… uspelo mi je
sprati pobruhano posteljnino in njena oblačila, zapisati nekaj »hitrih« vrstic,
ko… »juhuhu, zabava« se nadaljuje – znova bruhanje in pobruhan tudi kavč v
dnevni!
Umij
jo, jo preobleci… postlal sem spodnji, nepobruhan del njenega ležišča v sobici
in jo tam namestil, da je, spet hipoma, zaspala, potem pa s sušilcem za lase
posušil preostali del ležišča, da sem ga v celoti lahko postlal, ter tudi
pobruhano iz dnevne spral… ko me je že klicala k sebi…
K sreči
se je kašelj umiril, pa je preostanek noči lepo prespala.
Vstal
sem nekaj minut pred njo, dovolj, da sem, v miru, cucka spustil z verande in
mačkam, ki so sestradane dobesedno vdrle v prostor, nasul hrane, in kurišče
očistil. Ko sem pripravljal za zakuriti, je že zlezla s kavča, opravila
jutranji »pogovor« s kahlico, nato pa prihitela k meni, da je, kakor to rada
počne, strokovno nadzorovala prižiganje kocke za vžig…
Običajno
bi temu sledilo uro, raje dlje trajajoče pregovarjanje o odhodu v kuhinjo, a
sem izkoristil naravne danosti, jo priklical do okna, da je zagledala –
pobeljena tla! Resda je bilo snega le za vzorec, in ga je bilo na mizi več
najti, kot na tleh, a je bilo dovolj, za to, da sva se, po krajši parlamentarni
razpravi o tem kaj bo oblekla in obula, odpravila navzdol. V eni roki sem držal
kepo posteljnine, v drugi njo, da sva varno, po polžje, premagala plundrasto
spolzke stopnice, in… ko sva bila na dvorišču, takoj jo je popeljalo k snegu,
pa sem smel, v relativnem miru, seveda, najprej zagnati prvo pranje, nato
postreči cuckoma, njej pogreti mleko, očistiti in »zagnati« štedilnik ter, vmes,
tudi kavo skuhati. In že naslednji hip, ko sem to opravil… vedno ji govorim, da
so volnene rokavice »zahrbtne«, saj začne v njih, premočenih, močno zebsti,
celo tako, da je prste in dlani boleče čutiti, a ne pomaga, vedno poskrbi, da
bolj zmočene ne bi mogle biti… kakorkoli že, tudi ona se mi je pridružila v
kuhinji, za zajtrk izbrala torto in se lepo najedla, nato pa zaokrožila še s
skodelico mleka in z dvema lončkoma sladoleda…
Vmes me
je, kakopak, ker mi, ob njej, vselej »manjka« dela, poslala v sobo po neko
knjigo, z nalepkami (vsaj preostanek umazanega perila sem uspel, ob tem,
prinesti do stroja), in še nekaj sprotnih naročil je sledilo, a mi je uspelo
vsaj posodo pomiti, preden sva se odpravila najprej na dvorišče, kasneje, ko
sta jo roki spet zebli, oziroma zaboleli, pa še v sobo, tako da… da, prvi del
dneva je za nama (in v tem »paketu« še trije sledijo), zahvaljujoč snegu se je
vsaj uro hitreje razpletel, kot bi se sicer.
Ni komentarjev:
Objavite komentar