Po
zmagi se prvoborci množijo.
»Ljudstvo«
je kot hrček na kolesu zgodovine, solata pa
vse dražja.
Ne
grabijo po odgovornostih, zasluge si lastijo, medtem ko Lepo in Dobro teptajo v
blato.
Mislijo
z želodci, žrejo z očmi.
V
hlastanju po pravicah rojevajo krivice.
Vselej
so na liniji, naj še tako cik-caka.
So
jamstvo uspešnega vodenja v neuspeh.
Njih
neumnost je normala, njih poštenost kruta šala, njih ljubezen pa kot štala, ki
po sebi, in za sebe, bo iskala in jemala.
Ko
iztegnejo jezik, v glavi praznina zazija.
Ni komentarjev:
Objavite komentar