Včasih
se sprašujem, če med raznimi ezopi, fedri, fonteni, krilovi… zares nikogar ni
bilo, ki ne bi vsaj slutil, da živi med živalmi?!
In se
povprašam, tu in tam, če je bil Orvel dejansko tako »slaboviden«, da na svoji »farmi«
ni prepoznal odlik okolja, v katerem je živel?!
Še
največkrat pa mi ne da miru vprašanje – mar res med sodobnimi znanstveniki, ali
vsaj med splošno izobraženimi razumskimi, ni takšnih, ki bi nagonski svet krog
sebe prepoznavali?! Kajti…
Raznih
pravljic o delovanju okolja, pa o socialnih slojih, o ne/vzgojenosti,
ne/izobraženosti… ki naj bi pogojevali izkazovanja absolutne večine, je že
toliko bilo, da jih niti najhujši humorist ne bi več smel kot upoštevanja
vredne jemati!
Ne
pogojuje mlaka žabo, pač pa žaba mlako.
Suha in
debela, obe sta žabi.
Predrzna
in zadržana – vselej sami sebi zvesti.
Izkušena
in začetnica… bentiš, a žaba je vedno zgolj in samo – žaba!
Ni komentarjev:
Objavite komentar