… ti,
ki ne zmorejo drugače, pa si s pokanjem in z raketiranjem »dajejo duška« v tem,
decembrskem času. Ne meneč se za okolico, vključno z živalmi, predvsem tistimi
prosto živečimi, ki, reve, ne vedo kam, ko jih v brezglavo bežanje požene…
In se
radi zmrdujejo nad nekimi »južnjaškimi primitivci«, ti, kvazi »zahodnjaki«, pri
čemer sami za odtenek niso manj primitivni! Kako bi le bili, neuvidevnost je
neuvidevnost, bebavost bebavost, nagonskost nagonskost, sebičnost sebičnost… ne
glede na barvo kože, in zlasti ne glede na to, na katerem koncu Sveta si
privesek tistih, ki v razvoj vlečejo. Pa tu ne mislim na nek tehnološki razvoj,
daleč od tega, pač pa na spreminjanje norm, družbenih, ki so od huba-huba
popeljale do tega, da se je moč vsaj o tozadevnem sobivanju pogovarjat…
Jaz
svoja cucka že nekako (u)mirim, medtem ko se mački razbežijo, in zavlečejo
vrag-vedi-kam, zdaj pa, po novem – nedaleč stran mlajši par oživlja neko
kmetijo, in že imata deset koz, štiri ali pet ovac in oslička, pa… ko bo to
divjalo, naokoli, prestrašeno do konca, še do poškodb lahko pride. In to na
kmečkem področju, zahvaljujoč tako nekim domačinom, kot raznim vikendašom (s
pretežno dalejnskim naglasom), za katere… zares ne vem, če so kmetje, da pa so
kmetavzarji, v to sem povsem prepričan!
Ni komentarjev:
Objavite komentar