ponedeljek, 16. december 2024

V nemirnem čakanju…

Danes greva, ob pozno popoldanski, ali zgodnje večerni, morda celo rani nočni uri – vrag vedi, kdaj se, v tem turobnem zimskem mračnjaštvu, popoldne prevesi v večer, in le-ta v noč – na predstavo. Pravzaprav se ne bova podala zaradi same predstave, pač pa bolj radi tega, ker bo, po njej, kraj obiskal Dedek Mraz. In prinesel darila, seveda…
 
Bojda obdaruje samo pridne otroke. Priznam, nisem si povsem na jasnem o tem, kaj to pridnost je, gre za neko slepo in brezpogojno ubogljivost, bolj ali manj popolno vodljivost, kot izkaz umanjkanja lastne volje, in zmožnosti njene uveljavitve, ali pa gre za nekaj drugega, kakorkoli že, Dedek Mraz ima, očitno, neka posebna merila, za ugotavljanje pridnih otrok, pa se jih vselej dovolj nabere, da se mu splača hoditi naokoli, in raznašati dobro voljo…
 
V minulih nekaj dneh sem nekajkrat grozil, da je ne bom peljal, v kolikor… dvomim, da je resno obravnavala moje »pretnje«, vsaj videti ni bilo tako, obenem pa – da, danes greva (potemtakem gre za dejstvo) na obisk k Dedku Mrazu. Pred dvema letoma, ko je kraj, v režiji občine, kakopak, poslednjič pripravil takšno radovanje, je bila še majhna, malček prek dveh je štela, in ji je dogodek silovito navdušenost porodil, pa – naj bo pridna ali ne, po kateremkoli merilu, upam, da bo tudi danes podobno doživljala, in doživela, dogajanje. In upam, tudi to, da bom jaz smel njeno doživljanje preživeti, brez dodatka neke sivosti prek las in brade…
 
Za odtenek bolj je sodelujoča, danes, za odtenek lažje vse skupaj poteka, in je že to razlog, skorajda, za slavje, moje, čeprav se zavedam, da bo že zvečer, ko se vrneva domov, spet vse po starem. Morda zvečer še ne, bo na vrsti »razkopavanje« prejete darilne vrečke, potemtakem, po vsej verjetnosti, tudi kasnejši odhod na spanje, a jutri… ma, le kdo bi se nenehno z Dedkom Mrazom obremenjeval, on naj lepo darila nosi, po svojih, dokaj ohlapnih, očitno, merilih zasnovana, volja pa bo po svoje živela, tako kakor ji najbolj prija, in se ji najlepše zdi. Pa še zameriti ji ne morem, tega, ob vseh odraslih, ki prek sebičnosti svoje, in neuvidevnosti, nikoli dejansko ne zmorejo. Niti za malo.

Ni komentarjev:

Objavite komentar