Prejšnji
teden je, kar v korito, k mini jablani, vrgla za svojo pest meloninih semen, in
danes…
Ena od
prvih poti, s katerimi je krenila v ugotavljanje morebitnih sprememb, jo je
vodila do korita. In znenada sem zaslišal njen navdušen glas, in jo gledal,
kako je v smehu poskakovala, »kakiji so zreli, kakiji«…
Pustimo
zmoto ob stran, pač, dete ima rado kakije, obenem pa marsikateremu sadju rečeva
kar »bunkice«, pa je bunkica lubenica, melona, kaki… kakorkoli že, priznam, sam
niti opazil ne bi, nobene pozornosti nisem zadevi posvečal, misleč, že takrat,
ko je sejala, da tako in tako ničesar ne bo, ko pa sem pogledal – tako zgoščene
džungle poganjajočih mladik še nisem videl…
Zdaj mi
bo pomagala še eno zadevo več zalivati in ne dvomim, da bo skrbno nadzorovala
potek rasti, nato pa tudi cvetenja in, če bo po sreči, tudi rojevanja njenih
bunkic…
Ni komentarjev:
Objavite komentar