Kaže,
da v teh dneh izpolnjujem njena pričakovanja – čeprav sva se nekajkrat tudi »udarila«,
besedno – kajti vsak večer (in tudi prek dneva, tu in tam) so poslednje njene
besede, preden oči zapre in se odloči (za)spati, »tata, lada te mam«. In do
izrekanja te izjave pride povsem spontano, iskreno, sama začuti potrebo po tem,
da mi to pove, ne da bi jo kakorkoli k temu napeljeval. In – ko to slišim, ma, vse,
s čemer mi je živce kravžljala, vse to je, v hipu, pozabljeno, in v temi, ki
lega prek brega, me oblije sijaj…
Da,
spontanost, hipno odzivanje, je iskrenost, je resnica, ostalo pa, kar terja
razmislek…
Dobro,
so primeri, ko moraš razmisliti o tem, kako boš odgovoril, vendar le takrat,
kadar ne najbolj dojemljivemu odgovarjaš, in želiš, da bi bile vsaj minimalne
možnosti razumevanja dane. V vseh ostalih primerih, in zlasti pri preprostih
vprašanjih, in odgovorih, je sleherni razmislek zgolj nekakšno »preračunavanje«,
malverzacija, iskanje načina, odgovora, ki bo laž prikazal v podobi
sprejemljive »resnice«!
Resnica
MORA biti logična! To sem že velikokrat zapisal, a ponavljam. Kadar NI
logičnosti, takrat »nekaj škripa«, takrat, zanesljivo, resnica še zdaleč ni
prisotna!
Danes
sem vstal uro in pol pred njo. Dovolj, da sem zakuril v obeh kuriščih,
kosmatince nahranil, polen nanosil v verando, skuhal kavo in njej mleko
pripravil, da ne bi bilo (pre)mrzlo, kasneje, neposredno iz hladilnika vzeto.
In sta se mi v misli pritepli dve zadevi. Prva, nenehno »ljudsko« izjavljanje »Slovenci
smo sposobni, pridni, delovni«… druga, pogled v gospodarstvo, v dejansko,
objektivno stanje. Razložim…
Slovenci
smo SPOSOBNI, PRIDNI, delovni… Slovenci so večinoma zaposleni pri tujih
gospodarjih…
Če SI
sposoben – kako to, da si SAM ne ustvariš potrebnih pogojev dela, in
(pre)živetja, kako to, da tujca POTREBUJEŠ za to, da ti kruh speče in (z)reže?!
Če SI
priden, deloven – kako to, da so potrebne norme, stimulacije, nadzori, pretnje
in kaznovanja… za to, da delodajalec od tebe dobi pričakovane (in dosegljive)
rezultate?!
Ne gre
skupaj, NE, nikakor NE gre skupaj, pa bi bilo moč sklepati, da je pri tem nekaj
hudo narobe… kadar oba zapisa hkrati obravnavam! Zelo hudo, pri čemer…
Vpogled
v register gospodarskih subjektov priča o tem, da so tuji-gospodarji DEJSTVO,
resnica, in je, potemtakem, nekaj narobe s prepričanjem o obči sposobnosti in
pridnosti! O značilnostih, ki v »ljudstvu« dejansko NE obstajajo, pač pa je
taisto »ljudstvo« potrebno na različne načine pripeljati (primorati) do tega,
da se z nekimi podobnimi izkazovanji izkazuje, in so vsa ta izkazovanja –
posledice preračunljivosti, potemtakem nečesa, kar nikakor ne sodi med vrline!
Bentiš,
če si sposoben, obenem še suveren – ne boš samemu sebi kruha rezal, in sam,
suvereno odločal o tem kakšnega in koliko?! Bla-bla-bla-bla, povsod in o vsem,
kar »ljudstvo ve«, od njegove »poštenosti« naprej!
Ni komentarjev:
Objavite komentar