Pred
dnevi, ko sem se peljal po Malo, sem poslušal Val dvesto dva, konkretneje neko
reportažo, v kateri so ugotavljali, da…
Med
potniki, ki se vozijo z avtobusi, jih je sila malo, ki vozniku vsaj pogled
namenijo, dočim je tistih, ki mu celo nek dober-dan izustijo, medtem, ko
korakajo mimo njega, za peščico…
Za
takšne ugotovitve ni potrebno iti na vožnjo z avtobusom, zadošča odhod v
trgovino, ali v nek urad, pa da ugotoviš, da imajo »cenjene dame in gospodje«
tamkaj zaposlene za nekakšen inventar, ki jim je dan na razpolago. Še več, niti
od doma ne potrebuješ, zadošča, da telefonski aparat uporabiš, in nekaj klicev
izvedeš, pa boš ugotovil, da tehnika, s svojimi zmogljivostmi, krepko prekaša
govejo pamet!
S tem,
morda, ne bi bilo nič narobe, tudi na pašniku ni, ko jih ne bi bila polna usta
besed o neki vzgoji, pa kultiviranosti, civiliziranosti… na pašniku se vsaj
neposredno z dejstvi soočaš, pa hitro ugotoviš, da tam »sobivajo« po načelu
vsak zase, in da je njihova »kultura«, in »civilizacija«, povsem enaka
katerikoli drugi, ki spod repov na plano sili.
Ni komentarjev:
Objavite komentar