Mišljenje
je namenjeno razumevanju, a brez zmožnosti razumevanja se uničujoče izkazuje.
Ni
pomembno kar misliš, pač pa tisto, kar iz misli izkažeš.
»Mislim,
torej sem« = Mislim RAZUMSKO, torej sem ČLOVEK = ZAVEDAM SE samega SEBE, kot
celote, in ZAVEDAM se vsega ostalega, kot CELOTE obstoječega.
Nagonom
(zgolj »pameti«) takšna zmožnost NI dana. Zato se tudi izkazujejo kot
NE-načelni, nenehno prilagodljivi (spreminjajoči) se.
P.S.
Naravnost
»ljubim« silne »izšolane strokovnjake«, zlasti tiste s področja (»mentalne«)
medicine in biologije, ki sicer »vedo«, da ČLOVEKA OD ŽIVALI LOČUJE samo RAZUM,
a NE-razumskosti (obče danosti) NISO zmožni ugotavljati, in prepoznavati, pa…
prav »simpatično« je, ko mi neko »medicinsko« bitje razlaga o tem, da se, pač, »obnašamo
nagonsko, ker smo, v osnovi, živali«… khm, če ČLOVEKA RAZLIKUJE od živali
RAZUM, kako, hudiča, je »povsem normalno« to, da »nas« nagoni vodijo »ker smo,
v osnovi, živali«?! Kaj je zdaj s tem, smo živali ali se od živali razlikujemo
(zahvaljujoč razumu)?! Oboje hkrati namreč NE more biti!
Ni komentarjev:
Objavite komentar