Starejši
na Bavarskem, mlajši na Štajerskem minulo odpravil, starejša z družino, (naj)mlajša,
napol brezdomka, malo tu, malo tam. In to je vse, kar bo za menoj ostalo, da bo
po ne-moje z menoj nadaljevalo. In marsikdaj se povprašam, če ne bi bilo bolje,
ko jih s seboj ne bi opečatil in obremenil.
Pri starejših
nikoli nisem potreboval do sramu dospeti, in upam, da bo pri Mali enako. Pri
njej se še neka olajševalna okoliščina izkazuje – preden bo odrasla, me bo,
domnevam, pobralo. In je tako tudi prav. Morda me v lepšem spominu ohrani.
Ni komentarjev:
Objavite komentar