Čas

Neskončnosti ni, je samo v nedogled ponavljajoče se dogajanje, ki niti toliko ne umre, da bi se ponovno rodilo.

In v tem ponavljanju bi se čas celo kot brezčasnost kazal, ko ne bi bilo konstantnega spreminjanja, ki kot bi se v nenehno iskanje nikdar dočakane dovršenosti podajalo. Pri čemer sleherni trenutek odmre šele takrat, ko se v svoji dovršenosti izpoje. In ni pokov, ki bi začenjali, in ni pokov, ki bi končevali, so le poki, ki časovnemu brezčasju različne podobe rišejo.

Čas obstaja, ni ga človek izmislil. Človek ga samo skuša ujeti, da bi ga izmeril, in bolj kot se trudi s tem, bolj za njim ostaja.