Humanost vsekakor, vendar…

Tu in tam je poslušati, kako bi moralo biti več humanosti. Bebava govoričenja, in so takšna, bebava, vsaj iz štirih razlogov…

 

Prvi: hudič je, kadar je potrebno dobre zadeve zapovedovati, s tistim moralo-bi. Hudič tudi radi tega, ker dobro, kjer in kadar obstaja, samo po sebi, tudi ne zmore drugače, kot dobro, dočim slabega nikoli ni moč v dobro spremeniti!

 

Drugi: stvari, katerihkoli in sleherne, je natanko toliko, kolikor jih zares obstaja, več jih, preprosto, ne more biti. In povsem enako velja za humanost, več kot je je, je ne more biti!

 

Tretje: humanost je značilnost človeka, ki pa je redkost, v obči poplavi nagonskosti oziroma živalskosti, in od živali pričakovati, da se bo zmogla izkazovati kot človek, je več kot samo absurd, je prvovrstni kretenizem!

 

Četrto: da, potrebna je humanost, vendar izključno do tistih, ki si jo zaslužijo, kajti – če si human do dreka, s tem, sočasno, pa čeprav posredno, ne-dreku škoduješ! Le-tega pa je že tako krepko premalo, obenem pa se s krepko hujšimi težavami sooča, kot jih drek spoznava, in to prav zaradi prevlade dreka, tistega, ki si, potemtakem, niti slučajno ne zasluži humanosti, pač pa, nasprotno – izničenje!

 

So prilagodljivi, vedno in večno. Prilagodljivi po vseh vprašanjih, vselej pa v vsaj domnevno lastno dobro, ali vsaj boljše. Pomeni, da so nenačelni (objektivno načelni tudi biti ne zmorejo, ker nimajo enovitega zavedanja, pa niti o sebi do celostnih podob ne dospevajo!), potemtakem tudi neizogibno – nemoralni!

Hinavščina, zahrbtnost, preračunljivost so, poleg nenehne zavisti, tudi škodoželjnosti, njih temeljne značilnosti, obenem pa so gonilo svetovne prostitucije, na vseh področjih in ravneh, kajti nenehno se prodajajo, tako ali drugače, zaradi tega ali onega razloga. Da, uradno zrejo samo na tisto prostitucijo, v kateri so spolne usluge predmet trgovanja, a dejansko je prostitucija krepko širši pojav…

 

Nikoli nisem hinavil, nikoli sebe prodajal. Rezultate svojega dela da, sebe nikoli. Pa mi, kdo bi vedel, prav zaradi tega prav prostituiranje najbolj smrdi, od vsega. In ga ni, ne lopova, ne goljufa, morda celo morilca ne, ki bi mi bolj smrdel, kot mi smrdita vlačuga in kurbir! Bodisi tista »enojna«, ki »zgolj« svoja »načela« prodajata (jih menjavata po potrebi), bodisi tista »dvojna«, ki zlahka gresta s komerkoli, ne da bi zgolj čakala na priložnost (kot to večina počne), katero je, kakopak, potrebno izkoristiti, pač pa takšne priložnosti tudi aktivno iščeta.

 

Če pomagaš svinji, pomagaš tudi svinjaku. Ni druge. Močnejša svinja je jamstvo močnejšega svinjaka, v svinjaku pa veljajo povsem drugačne zakonitosti, kot veljajo v človekovem svetu! In med temi zakonitostmi svinjaka zagotovo ni humanosti. Pa, potemtakem – čemu, za vraga, bi bila svinjak in svinja upravičena do človečnega odnosa, in ne raje do – temeljitega očiščenja vsega gnoja, pa četudi to očiščenje terja tisti marš-iz-človekovega!

 

Tudi sam imam-rad-živali. Resda nekoliko manj, odkar sem dvonoge spoznal, a kljub temu. In – čeprav jih imam rad, nisem pripravljen svojega bivališča deliti z mravljami, ščurki, stenicami, smradci in s podobnimi bitji, ki se niti tega ne zavedajo, da so na napačno področje zašla. Pač, so, obstajajo, in gledajo predvsem na to, kako bi čim lepše, čim boljše obstajala (da, imajo enak »smisel« živetja kot človejaki!). V redu, naj jim celo bo tako, vendar ne v moji sobi! In – če se v njej znajdejo, potem v hipu pozabim na svoj rad-imam-živali, na človečnost niti pomislim ne, za en sam hipec ne, pač pa – če gre pod podplatom, v redu, če je treba »muholovec« pograbiti, tudi gre, in tudi s »pipsanjem« ne dospem do nekih moralnih pomislekov, kaj šele do občutka slabe vesti, pa… pa ne vem, čemu bi moralo biti drugače do katerekoli podobe živetja, ki živi izključno zato, da sebi in sebe živi, ki izrablja sleherno priložnost da (običajno na račun drugih) do tistega sebi dospeva, ki, nenačelna in brez vsebinskih nekih zadržkov, »spoštuje« samo palico (in v njeni odsotnosti izkaže svoj priložnost-dela-tatu)?! Resnično ne razumem, in nikoli ne bom, čemu, za vraga, bi moral biti dober, in uvideven, do vseh, ki si ne enega, ne drugega niti zaslužijo ne?! V prvi vrsti radi tega, ker sami niso takšni. Ko bi bili, nagoni, in dobri, in uvidevni, da o poštenosti in vsem ostalem niti ne govorim, potem, verjemi, bi se Svet v popolnoma drugačnih podobah kazal, kot se kaže!

 

Ne, humanosti je povsem dovolj, celo preveč!

Žal je prevečkrat napačno, napačnim izkazovana!

Žal tista pametnejši-popušča in dober-dobro-dela samo svinjaku omogočata njegovo ne le obstajanje, celo nemoteno, pač pa tudi njegovo širitev!

Predvsem pa – če naj bi bilo potrebno humanost izkazovati samo do tistih, ki sami so humani, in si radi tega takšen odnos tudi zaslužijo, potem… če s tem, ko dreku pomagaš, ne-dreku škoduješ, potem… potem je potrebno prizadevanja povsem spremeniti, in jih v docela nasprotno smer popeljati!