Sredine večernice…

Kdor me, med občimi, lepega vidi, ta ene same moje besede ne razume, kdor me kot grdega gleda, ta naj se pred zrcalo odpravi.

 

Vselej sem si dovoljeval pravico do lastnega mnenja, zanjo nikogar spraševal, je nikomur opravičeval. Samo eno glavo imam, pa ne morem s tujimi »misliti«.

 

Marsikdaj ne gre drugače, kot tako, da izbereš manjše zlo, in zagotovo je manjše zlo, v nenaravni človeško-živalski (z)mešanici, to, da živalskost iz nje odpraviš.

 

»Človek človeku volk.«

Dragi moj Hobs, po sebi nisi sodil, sicer do te trditve ne bi dospel, po njih pa ne bi smel presojati sebe!

 

Nazaj k naravi?!

Mejduš, Ruso, bolj naravni, kot so, ne morejo biti, samo plašnice odstrani, ograde in palice, pa boš v »civiliziranem« hitro prepoznal stepo, savano, džunglo…