Običajno
hodim v nabavo, dvakrat mesečno, dan pred Malinim prihodom, a sem se odločil
iti danes, kajti danes je zadnji dan v tem tednu, v katerem velja petindvajset
odstotni popust v Šparu. Tam pa, zadnje čase, banane kupujem, zanjo, kajti v
trgovini, v kateri preostalo nabavljam, so praviloma zelo slabe kakovosti, se
mi zdi, da jih tudi odmrznjene prodajajo, pa dolgo ne zdržijo. Kakorkoli že…
Po tem,
ko so bile banane varno spravljene v avtomobilu, sem še v kmetijsko trgovino
zastavil. Svojemu Sonku sem namreč obljubil, da bo(va), ko bo naslednjič doma,
(po)sadila jagode, da te, ki sicer lepe, košate, v svojem cvetličnem loncu
uspevajo, družbo dobijo. In sem kupil tri sadike »mesečnic«, takšnih, ki vse
leto, z izjemo zime, kakopak, cvetijo in rojevajo, pa mi ni vrag dal miru, in
sem kupil še sadiko nekih belih, ki naj bi, po okusu, na ananas spominjale. A
vrag še vedno ni bil zadovoljen, pa sem nabavil tudi sadiko andskih jagod.
Danes sem prvič zanje slišal. Menda na stebelcih rodijo plodove, ki so sprva
podobni »lampijončkom«, kasneje pa, ko jih, zrele, olupiš, majhnim
paradižnikom. In so, bojda, ti »paradižnički« tako sladki, da… upam, da bo vse
lepo (ob)rodilo, da ji bo vselej dovolj sladkanja na voljo!
Ko sem,
nekoliko kasneje, v »svoji« standardni trgovini, pri blagajni zlagal v voziček,
se je ulilo. Dobesedno razprlo se je nebo, kot bi hotelo pokazati kaj vse
zmore. In je lilo tudi takrat, ko sem stopil iz objekta. In je bila temna gmota
oblakov tako velika, da ni kazalo na to, da bo kmalu prenehalo deževati, pa sem
se, v hipu, odločil, po sistemu kar-bo-pa-bo, ter stopil proti avtomobilu, da
kupljene stvari zložim v prtljažnik…
Nekaj
minut, samo, je trajalo, da je bilo vse pospravljeno, a me je v tem času tako »lepo«
zalilo, da sem bil ves, od las, do nog, premočen. Tako premočen, da sem moral,
po tem, ko sem doma nakupljeno pospravil, dobesedno vse, vključno s spodnjicami
in z nogavicami, preobleči. Dobro, deževnica je, menda, zdrava voda, in tudi
tuširanje, zlasti takšno brezplačno, ni od muh. Nekaj prahu je spralo, z Astrid
in z mene, čeprav… ne vem, pri Astrid se pozna, jaz pa sem, še vedno, nekako
siv…
Ni komentarjev:
Objavite komentar