Pogum
ni premagati strah, kakor »vedo« obči, pač pa je kljub strahu ravnati pravilno.
Brez
strahu zmore samo bebec, ki se posledic lastnih ravnanj ni zmožen zavedati.
Strah
vodi v previdnost, zadržanost vodi v razmislek, le-ta v ugotavljanje dejstev.
Skratka – povsem napačne zadeve, v svetu zaletave, domišljave, nesposobne
neumnosti!
Tam,
kjer je živim-da-živim gonilo, tam lahko v prvih vrstah »poguma« le butce
pričakuješ, dočim zmoreš tam, kjer živijo, da nekim svojim vrednotam, idejam
sledijo, v prvih vrstah najti pogumne.
Biti
drugačen od vseh je redka vrsta poguma, pri katerem zna biti meja med
slediti-vrednemu in umnostjo dokaj ogrožena… če se že prej ne izkaže kot
popolna bedarija to, da si prizadevaš za tiste, ki tvojih prizadevanj niso
vredni.
Ni komentarjev:
Objavite komentar