Nerodno, sila nerodno…

Umska beda poraja tudi čustveno bedo. Ne gre drugače, kajti tudi čustvovanje se v možganih poraja, in odvija, pa – bolj kot so le-ti nerazviti, primitivnejše je tudi čustvovanje!

 

Tudi žaba ima-rada, kaj ne bi imela, ko pa dobro ve kaj ji prija, in kaj ji ne.

Tudi zver ima rada. Vsekakor, v to ne kaže dvomiti, le…

Kadar druge(ga) potrebuje, zato, da je njej lepo, takrat tem(u) drugemu(-im) dopušča biti v svoji bližini, »ga/jih ima rada«, pardon, IMA RADA tisto, kar ji ta(-i) drug(i) omogoča(jo), zagotavlja(jo), daje(jo), ko pa se k žretju odpravi, takrat pa… takrat pa ima raje žretje, svoj želodec, svojo sitost, SEBE, in ji ta(-i) drug(i), katere(ga) »ima rada«, zlahka sila moteče deluje(jo)!

Vidiš, KO bi ZARES imela rada, ta zver, neke DRUGE, potem… potem bi se od uplenjenega UMAKNILA, in tem drugim omogočila, da SE PRVI nažrejo, medtem ko bi se sama zadovoljila z ostanki, v kolikor bi karkoli ostalo, seveda.

 

Ja, sila »radi« SE »imajo«, takšno odpovedovanje je namreč na vsakem koraku moč opaziti… ko dobesedno tečejo k tistemu svojemu po-moje, in MENI.

 

Žival je, pač, žival. In je nerodna zadeva, kadar krene razlagati o tistem, česar sploh ne pozna, denimo o človeških čustvovanjih!