Starega cepca zgolj slika nevredna…

Ko staremu cepcu oči orosijo…

menda so tako narejene,

da željo blažijo, da up umirijo,

pa da več obetat ne krene…

 

Jim ni več leteti, jim ni več hoteti,

čemu le bi v zvezdah sijale?!

Brez vsega, kar zmogle kot sanje so zreti,

brez vsega do dna so ostale…

 

Pa bolj so v nadlego, za neke spomine,

zatisnjene znajo krasiti,

vse tisto kar je zgolj zato, da premine,

ko v času hiti potoniti…

 

Ne, starega cepca nevredna so slika,

le kaj pa v očeh je iskati?!

V praznem je svetu praznina, ki mika,

ki praznemu zmore veljati.