Danes
me je poklical prijatelj, in se, med pogovorom, »pohvalil«, češ da je znova
začel kaditi pipo. O tem mi je že pred mesecem naznanil, o tem, da razmišlja,
da bi se reaktiviral v podobi kadilca, in naletel je na mojo vzpodbudo. Kar
daj, pa če kanček zadovoljstva v tem najdeš…
Poprej
ni kadil, v kolikor me spomin ne vara, več kot petindvajset let. In danes je
ugotavljal, da očitno ne premore dovolj močne volje, pa da bi vztrajal pri
nekajenju. Hm...
O tem,
koliko volje premoreš, o tem si, več kot dovolj, izpričal v dveh desetletjih in
pol. Očitno je bila močna, da je toliko časa zdržala, obenem pa se je organizem
že zdavnaj prečistil, pa sestavin, do katerih s kajenjem dospeš, ni več
potreboval, jih ni več terjal. Da pa dejansko gre za neko voljo, o tem pa ne
kaže dvomiti, vendar…
Kaj pa,
če se ti je življenje, v zadnjih časih, tako silovito »polepšalo«, da za
njegovo nadaljevanje dodatne volje potrebuješ?! In glede na to, da ne sodiš med
obče, pa tudi do zadovoljstev ne zmoreš na njihove načine dospevati, jih, pač,
poiščeš tam, kjer so ti pri roki, in kjer nikomur, niti tebi, v tvojih letih,
ne morejo škodovati?! Itak si ne želiš v neskončnost obstajati, itak »lepot
življenja« ne opevaš, ker jih sploh vidiš ne…
Nekaj
trenutkov tišine je bilo zaznati, preden se je oglasil z »a veš, da je mogoče
res tako«…
Vem,
kako ne bi vedel, toliko izkušenj pa že imam, z raznimi stanji, psihičnimi, da
tudi o tem nekaj vem. Zadovoljstvo je vir energije, energija je vir moči, tudi
tiste, ki jo za vsakdanjik potrebuješ! Pa pusti razne bebave razlage o
škodljivosti kajenja, ali alkohola, ne vem česa – dokler drugim ne škoduješ, z
lastnim početjem… dokler s tem početjem zmoreš vsaj do volje-za-živeti
dospevati… mislim, da je tudi to bolje početi, kot pa da bi se znašel v nekem
kotu, v katerem bi izbiral med načini, na katere bi lahko svojo zgodbo
zaključil! Ali pa bi se sama zaključila, na nič kaj prijeten način, da bi
postal »mrtev« v živem svojem telesu!
Ni komentarjev:
Objavite komentar