Ko bi imel deset rok…

Običajno je tako, ko prispe domov, da – povsod jo je dovolj, povsod jo nosi radovednost, in ne ve s čem prej bi se ukvarjala, tako da takrat bistveno več mojega sodelovanja terja, kot sicer…

 

Prav radi tega je najin prvi obrok, navadno, lazanja. Dam zamrznjeno jed v pečico, potem pa pečica sama od sebe dokonča kosilo. Danes pa…

 

Danes pa sem se odločil tvegati, in sem že zjutraj naredil maso za palačinke. Dobro, ko sem začel pripravljati vse za peko palačink potrebno, ni bilo več težav s tistim kam-jo-bo-pa-zdaj-povleklo, kajti »stacionirala« se je v kuhinji, ob meni. Niso pa izginile težave tipa to-bi-rada-tudi-to-in-tisto, pa… ravno sem začel peči, ko je zagledala vrečke s praškom za puding, in si je puding tudi zaželela. Prav, sem sklenil, imam dve roki, bom že nekako oboje hkrati.

Res, vlival maso, obračal palačinke, mešal kakavov prah s sladkorjem in z mlekom, pa mleko pogreval, nato, spet, vlival, obračal, mešal kuhajoč se puding… vmes tudi branil-gol (veliko se žogava v kuhinji, in tudi danes ni šlo drugače) in je šlo, le…

 

Limonado bi pila.

Boš, vendar po kosilu.

Mleko bi.

Po kosilu.

Rada bi jabolko.

Dobro, iz hladilnika ga je sama prinesla, meni je samo njegovo umivanje nekaj drobcenega časa vzelo.

Čokolado bi.

Kasneje.

Hočem napolitanko.

Prvo boš jedla, potem se boš sladkala… in še bi se dalo naštevati, in želje, neke, in njihove neizpolnitve, a se je, k sreči, preusmerila na – umivanje rok.

 

Hm, to njeno »umivanje rok« je nekoliko resnejša zadeva, kajti poleg tega, da si roki zares umije, v glavnem »paca« z vodo. V bistvu je prav to »pacanje« poglaviten razlog za večino njenih umivanj rok. Kar sicer ni narobe, razen v tem, da – praviloma si tako zmoči oblačila, da jo je potrebno preobleči. In tudi tokrat se je tako zgodilo. K sreči takrat, ko sem s pripravo pudinga že zaključil, pa sem lahko, pred obračanjem palačinke, zdrvel v nadstropje, da sem ji za preobleči prinesel. In…

 

Ko mi je, kasneje, uspelo tudi lep kupček posode pomiti, pri čemer sem si »samo« nekajkrat »moral« spirati roki, in ju brisati, da sem gospodični stregel… uh, takrat pa, kot da bi veliko olajšanje začutil! Ker sem zdržal, in to samo z dvema rokama…

 

Potem sva se še dobro uro igrala, in predvsem crkljala, v kuhinji, nato pa sva se domenila ter šla posaditi čakajoče sadike jagod…

 

Kasneje je pa itak tako bilo, kakor je vedno, ko se nekaj dni ne vidiva, in tata malodane niti koraka brez nje ne more narediti, ob tem pa se nemalokrat tudi kot neko plezalo, ali vsaj telovadna blazina, izkaže.