»Vrglo me je s ceste«…

Kaj, kaj se ti je zgodilo?!

»Vrglo me je s ceste. Zapeljal sem v ovinek in se v naslednjem trenutku znašel na travi, in v drevesu.«

Ampak – kaj, hudiča, te je vrglo s ceste?!

»Hitrost.«

Kakšna vražja hitrost.

»Kako, kakšna, prehitro sem vozil in sem zaradi hitrosti končal v drevesu.«

Hm, mislim, da to ne bo držalo.

»Kako ne?! Saj vem, kako sem vozil, in tudi policaji so ugotovili, da je bila kriva neprimerna hitrost!«

Ne vem kaj so ugotovili policaji, a še vedno vztrajam pri tem, da hitrost ni bila kriva!

»Ne?! Res?! Joj, prav hudo je, samo ti si pameten, vsi ostali pa bebci?! Pa še tam te ni bilo, kako bi potem vedel?«

Vem, preprosto vem.

»Potem pa ti povej, ko si že tako pameten, zakaj me je vrglo s ceste!«

Prav. Kot prvo – NIČ te ni vrglo s ceste. Kot drugo – hitrost NIMA MOŽNOSTI ODLOČANJA, niti sama o sebi ne, in sme biti le takšna, kakršno TI ustvariš. Kot tretje - očitno nisi upošteval razmer na cestišču. Kot četrto – kaže, da si precenil svoje vozniške sposobnosti. In, če vse skupaj združim, lahko ugotovim, da si se skrajno neumno izkazal, lahko ugotovim, da je tvoja neumnost kriva, da si, v bistvu, TI sebe vrgel s ceste.

 

Je vrag, tam, kjer niso zmožni dospevati do DEJANSKIH vzrokov, pač pa predzadnjo POSLEDICO obravnavajo kot vzrok končne… dejansko pa so tako PREHITRA vožnja, kakor neupoštevanje okoliščin, in precenjevanje samega sebe POPOLNOMA ISTO kot znajti-se-v-drevesu, so samo, in nič več – POSLEDICE neumnosti, EDINEGA in DEJANSKEGA VZROKA nesreče!