Nebesa
so solzne oči.
Vrag
vedi rad' česa
zdaj žalost
raztresa,
a konca
ji videti ni…
Mar je
tudi njemu
življenje
razkrilo,
da vse
potonilo
je v
tisti zaman?!
Da
sonca objemu
rad čas
se izteče,
resnica
poteče
v
obilico ran?!
Ne vem.
Vem, da tiho ječi.
Dežinke
rojeva,
za hip
ne okleva
grenkoba
meglenih oči…
A bo,
kljub vsemu,
s solzami
končalo,
da
zlomljeno stalo
v nek
nov bo dan.
Ni komentarjev:
Objavite komentar